Lepljen les je skupina lesnih elementov, ki jih je skupno to, da so zlepljeni iz manjših kosov lesa. To je lahko iverna plošča, ki je sestavljena iz majhnih koščkov zmletega lesa poljubnih velikosti, ali pa močan konstrukcijski tram s štiriplastno konfiguracijo, kakršne hitro opazimo na odprtih konstrukcijah hiš in nadstreškov. V skupino lepljenega lesa spadajo še lamelne plošče, ki so sestavljene iz nekaj centimetrov širokih deščic, a prekrite s širšo, tanjšo plastjo zunanjega lesnega dela. Poleg njih pa veliko videvamo tudi vezane plošče, pri katerih se tehnologija izdelave nekoliko drugačna, a vendar je glavni princip isti, in tako se tudi vezane plošče uvrščajo med lepljen les.

Teža oziroma gostota je za lepljen les pomemben podatek, ki pa ga je treba razumevati v odvisnosti od tipa lepljenega lesa. Generalno gledano si od večje teže proti manjši sledijo tipi lepljenega lesa v naslednjem zaporedju: iverna plošča, vezana plošča, lamelna plošča in konstrukcijski lepljen les. Zlasti na to zaporedje vpliva delež lepilnega sredstva v tipu lepljenca v povezavi z deležem lesa. Velika večina spodobnih lepil za lepljen les je namreč težja od večine vrst lesa. To pomanjkljivost se v sodobnih visoko zahtevnih projektih iz lepljenega lesa rešuje s pomočjo tehnologije obdelave in kemije. Nove vrste lepil omogočajo izredno tanek nanos, ki pa je zelo efektiven. Da pa bi lahko izkoristili to danost, je potrebno les obdelati zelo na fino, da imajo stiki kar najmanj vmesne razdalje. Kljub temu pa v večini primerov teža za lepljen les ne igra tolikšne vloge, da bi bilo potrebno prilagajati način obdelave zaradi tega. Lepljen les pa vsekakor ne moremo zamenjevati z masivnim lesom, ki je za nekatere, zlasti estetske namene, nenadomestljiv. Zlasti so tu v ospredju glasbila: pri godalih so, na primer, sprednje plošče vedno izoblikovane iz masivnega kosa lesa, da pridobijo ustrezno akustiko.