Pri vgradnji novega ogrevalnega sistema ali nadgradnji starega moramo vedno pomisliti tudi na to, koliko bo dela s takšnim projektom. Pogosto se pri načrtovanju ogrevalnega sistema bolj posvečamo učinkovitosti, izkoristku, stroškom grelnih elementov in podobnim detajlom, pozabljamo pa na to, da veliko odloča tudi vgradnja sistema. Pri talnem gretju moramo vsekakor upoštevati tudi to, saj se lahko hitro zgodi, da vgradnja sploh ne bo možna, ali pa bo precej zakomplicirana.

Posebej zapleteno je lahko toplovodno talno gretje, ki za delovanje potrebuje vodovodne cevi. Če sistem izberemo že v fazi gradnje stanovanja, to ni problem – enostavno speljemo toplovodni sistem tako, da bodo cevi na voljo tudi za talno ogrevanje prostorov. Če pa želimo polaganje talnega gretja izvesti v končanih prostorih, se moramo predhodno pozanimati o tem, kaj nam dopušča razpoložljiva infrastruktura. Čisto možno je sicer, da bo vgradnja tudi v tem primeru povsem enostavna, a prav tako se lahko zgodi, da bo preureditev toplovodne napeljave stala veliko denarja. V primeru, da vodovodne cevi niso ustrezno nameščene, je bolje namesto toplovodnega talnega gretja izbrati kakšno alternativo.

S tega vidika je zelo prikladna alternativa električno talno gretje, pri katerem vodovodne cevi seveda niso potrebne. Posledično bo polaganje talnega gretja bistveno bolj enostavno tudi v stanovanjih, ki so že zaključena in ne nudijo ugodnega toplovodnega sistema. Res je, da je treba električno talno gretje povezati v električno omrežje, a to je večinoma bistveno lažje storiti kot pa urejati vodovodne cevi za toplovodno talno gretje.

Stroški vgradnje talnega gretja

V končni fazi polaganje talnega gretja določa tudi stroške celotnega sistema. So pa primeri tako raznoliki, da bi težko ocenili, koliko bo treba odšteti za vgradnjo – lahko da gre za električni sistem, ki ga preprosto položimo pod pohodno površino, ali pa bomo morali celovito preurediti toplovodni sistem za toplovodno talno gretje.