Bulimija je neredko označena kot zelo resna duševna motnja. Navadno se razvije iz precej zapletenega prepleta psiholoških, bioloških pa tudi družbenih dejavnikov. Predstavlja pa motnjo pri prehranjevanju. Zanjo je značilno pretirano prenajedanje, ki mu nato sledi namerna oblika bruhanja.

Pri bruhanju, ki ga izzove bulimija, se sprosti fizično neugodje, obenem se zmanjša strah pred tem, da bi se pridobivala teža telesa. Ob tem pojavu pa se izmenjujejo različni občutki – občutki krivde, napetosti, gnuse, jeze, strahu, sramu zaradi prenajedanja in bruhanja. Takšne občutke pa lahko pomiri samo novo prenajedanje. Bulimija se najpogosteje pojavi v pozni adolescenci, prav tako lahko tudi v zgodnji odraslosti. Traja lahko kar nekaj let.

Znaki za bulimijo

Obstajajo tipični znaki bulimije. Eden med njimi je zagotovo ponavljajoči se vzorec prenajedanja s hrano. Temu nato sledi epizoda bruhanja. Pogosto je vključena tudi zloraba odvajalnih sredstev, prav tako pretirana telesna vadba, pogosti odhodi na stranišče med ter po obrokih.

ženska je hrano

Proti bulimiji si pomagamo z različnimi načini odganjanja stresa in uravnoteženimi zdravimi obroki

K omenjenemu pa so seveda lahko pridružene še druge nekatere motnje, na primer tesnoba, depresija, zloraba različnih substanc, različne vrste zasvojenosti, osebnostne motnje.

Kakšne so osebe z bulimijo?

Osebe, ki se soočajo z bulimijo, se v resnici svojih težav zelo sramujejo. Skrivajo jih pred vsemi drugimi, še posebej ko se prenajedajo ter praznijo. Običajno je za njih značilna povsem normalna telesna masa. Včasih je torej precej težko razlikovati med osebo, ki se zelo intenzivno ukvarja s športnimi aktivnostmi predvsem zaradi zdravja in dobrega počutja, ter med osebo, ki s telovadbo odpravlja posledice pretiranega prenajedanja s hrano.

Dva znana tipa bulimije

Na splošno ločimo med dvema tipoma bulimije. To sta purgativni tip in nepurgativni tip. Za prvega je značilno, da epizodi prenajedanja sledi bruhanje, oseba si pomaga z odvajali in diuretiki. Za drugi tip pa je značilno, da basanju s hrano sledi stradanje ali pa pretiravanje s telesno dejavnostjo.

In kako se bulimija lahko uspešno zdravi? Predvsem je tukaj ključna lastna motivacija. Daleč najbolj primerno je zdravljenje, ki ne odpravi le simptomov, kot so stradanje, bruhanje, jemanje odvajal, ampak ugotavlja še vzroke za nastanek bolezni. Vključitev v proces psihoterapije je skorajda nujno potrebna.

Anoreksija nervoza kot nemi krik na pomoč

Anoreksija nervoza skupaj z bulimijo nervozo sodi med daleč najbolj razširjene motnje hranjenja. Za takšno vrsto motnje je značilen zelo intenziven strah pred pridobivanjem telesne mase, prav tako izjemno aktivna težnja k hujšanju, ne nazadnje še moteno zaznavanje lastnega telesa.

ženska ob morju

Živite zdravo in uživajte v življenju ter se znebite težav z anoreksijo

Ljudje, ki trpijo za anoreksijo, na različne vrste načinov poskušajo izgubiti svojo težo, na primer s stradanjem, prekomerno telesno aktivnostjo, jemanjem odvajal, z zmanjševanjem vnosa hrane. V neredkih primerih gre vse skupaj celo tako zelo daleč, da se lahko čez nekaj časa pojavijo izjemno negativne posledice v psihološkem pa tudi v socialnem funkcioniranju. Prav tako je lahko zelo okrnjeno še fizično zdravje.

Najbolj pogoste težave pri osebah z anoreksijo

Pri posameznicah z anoreksijo so najpogostejše težave izostanek menstruacije oziroma amenoreja, hormonske težave, kronična utrujenost, depresija, osteoporoza. V najbolj hudih primerih lahko pričnejo odpovedovati tudi posamezni organi.

Ker je smrtnost za anoreksijo precej visoka, je v hudih primerih še toliko bolj potrebna ustrezna hospitalizacija.

Pri kom se anoreksija najpogosteje pojavlja?

Vsekakor daleč najbolj rizično populacijo predstavljajo dekleta v mladostniških letih pa tudi mlade odrasle ženske. Za anoreksijo precej redkeje zbolijo fantje. Razmerje med njimi je 9 : 1. Praviloma se torej bolezen pojavi nekje med 12. in 17. letom starosti. Obstajajo pa tudi nekateri primeri, ko se simptomi za anoreksijo pričnejo kazati že v otroštvu ali pa na primer nastopijo v času poznega mladostništva ali odraslosti.

Na razvoj anoreksije seveda lahko vpliva kar nekaj dejavnikov. Dejavniki so lahko genetski, razvojni, okoljski, nevrobiološki, družinski, notranje-psihični. Kot to velja za številne druge motnje je vzrok po vsej verjetnosti kombinacija vseh omenjenih faktorjev. Raziskovalci namreč še niso uspeli poznati samo enega odločilnega dejavnika, ki bi lahko sprožil tovrstno bolezen oziroma motnjo.

Če vam vsaka težava ne bo prišla do živega, boste živeli bolj zdravo in z manj stresa

Osebnostne poteze posameznic z anoreksijo

Tipične osebnostne poteze, ki spremljajo posameznice z anoreksijo, so obsesivnost, perfekcionizem, slaba samopodoba, tesnobnost. Praviloma se pri takšnih osebah razvije izjemno močna težnja po nadzoru. S tem nadzorujejo tisto, kar torej lahko. To je svoje lastno telo. Posledično se ne gre čuditi, da je anoreksijo neredko spremljata še tesnoba in depresija.

Omenjena tesnoba in depresija pa sta pogosto posledica ene ali pa več izkušenj v življenju, ko nadzorovanja ali pomoči ni bilo ali pa je bilo tega bistveno preveč.